SNEŽNA PLESEN - MONOGRAPHELLA NIVALIS  (SCHAFFNIT) E. MÜLLER & V. ARX (ANAMORF: GERLACHIA NIVALIS; SINONIM: FUSARIUM NIVALE)

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje rastlinske vrste iz družine Poaceceae, med drugim tudi prava žita (pšenica, ječmen, rž, oves).

Bolezenska znamenja

Ko sneg skopni vidimo v oziminah preslege ali pa so nagnite rastline polegle po tleh. Prekrite so z belkasto ali rožnato vatasto prevleko. Bolezen se širi radialno, zato so preslege bolj ali manj v krogih. Na ostankih se oblikujejo tudi rjavo črna spolna trosišča (periteciji), vendar za širjenje bolezni niso pomembna.

Gliva okužuje tudi zrna, ki so lahko zelo nevaren vir okužbe. Simptome lahko opazimo tudi na komaj vzniklih rastlinah. Na listih se pojavijo nekrotične pege s temnejšim robom.

Razvojni krog

Snežna plesen je fakultativni parazit, ohranja se na gnijočih ostankih rastlin. Bolezen se razvije le pod snežno odejo. Prija ji nizka temperatura in visoka zračna vlaga. Posebej nevarna je, če pade sneg na mokra, nezmrznjena tla in če dolgo obleži; še posebej, če je zaskorjen. Na plesnivi prevleki se oblikujejo hialini večcelični srpasti trosi. Navadno imajo od 1 do 3 septe (pregrade).

Na enoletnih travah in žitih oblikuje gliva vrčasta spolna trosišča (peritecije), v njih askuse in večcelične hialine askospore. Peritecijev ne oblikuje na večletnih travah, prav tako pa tudi ne klamidospor.

Varstvo

• setev zdravega in razkuženega semena,

• ne pregosta setev,

• čim širši žitni kolobar,

• podoravanje okuženih rastlinskih ostankov.

Besedilo: Franci Celar